Digitalna prodajalna sanj

»Kakšne barve je tvoj bugatti?« Andrew Tate

Hvalevredne učiteljice v slovenskih osnovnih šolah opozarjajo učence, naj ne nasedajo njegovim objavam. Andrew ne hodi v vrtec, da bi veselo primerjal barvo svojih igrač, je odrasel moški, ki mu na tik toku sledijo komaj nastali najstniki. Kaj dela in kaj je? Kadi cigare, ima avtomobile, ki so videti kot igračke in cele torbe denarja neznanega izvora, velik bazen in ne mara nobene avtoritete. Najstnikom ne gre zameriti, da ne razumejo, da če bi vsi stremeli k bugattijem metalno bronaste barve in kajenju cigar v kopalnem plašču na verandi, potem naš Andrew ne bi imel niti krompirčka ali viskija, ki ga rad pije. Najstniki seveda ne razmišljajo o tem, da se Tate ne bi mogel šopiriti, če kmetje ne bi sadili tobaka in da njegov oboževani bugatti ne bi obstajal brez zelo vestnih, študioznih in predanih inžinirjev, ki so dolga leta sedeli v šolskih klopeh, da se lahko njegov avto brezhibno vozi po cestah.

Najstništvo je čas navduševanja nad drznim in nenavadnim. Manj razumljivo je, da profili ljudi, kot je Andrew Tate, v milejši različici, vsekakor pa s promocijo hitrega zaslužka in obetov luksuznega življenja, zdaj postal tržna niša life coachev. Tate, ki živi kot 1 % ljudi na svetu, trži svojo pamet z aplikacijo The Real World. Ne, ni vic! Smo v času razrasta motivatorjev, običajno s hollywoodskim slogom oblačenja, ki posedajo sredi dnevne sobe ali na neznani plaži. »Kanaliziranje«, »motiviranje«, »transformacije iz 3 D v 5 D«, »manifestiranje«, niso ključne besede šolskega eseja o Harryju Potterju, ampak milijonski posel life coachev. Gre za področje »motiviranja«, kjer ni nobenega nadzora ali opazovanja kakovosti. Milijonski zaslužki se stekajo na račun posameznikov, ki služijo zaradi brezmejne naivnosti in nezadovoljstva tistih, ki jih preslepijo domnevni potenciali lahkih zaslužkov in menda sprotne samorealizacije ob tem.

Antropološko je life coaching pojav digitalnega mrežnega marketinga, ki združuje površinsko novodobno duhovnost, amatersko pozitivno psihologijo in agresivno oglaševalsko strategijo, ki prepričuje ljudi, da »nekaj zamujajo« in da obvezno (!) »morajo doseči svoje sanje«. Sanje se v svetu life coachev v največji meri vrednotijo v dolarjih in evrih ali bitcoinih. Značilno za področje life coachinga in »transformacij« s pomočjo nadvse (ne)prepričjivih poduhovljenih marketinških strategij in kombinacij astrologije ali drugih starodavnih praks z vsem možnim je, da njihove life coaching usluge niso metafizične narave, ker se seveda cenijo! V teh »poduhovljenih« krogih »master level« oseb, za razliko od vseh drugih »navadnih« duhovnih mojstrov, ne morete vprašati skoraj nikoli nič brezplačno.

Besedila life coachev in »transformativnih« mentorjev so mešanica izven konteksta vzetih religioznih tekstov, izsekov knjig za samopomoč, dnevniških vtisov in strategij novodobnega preroštva.  

Za razliko od večine mističnih šol life coaching ne meri »uspešnosti« po tem, če zdržite 600 dni sami v puščavi, če lahko molite za svet ali hranite garjave pse. Uspešnost life coachinga je strogo turbokapitalistična – ali se lahko fotografirate na gugalnici nekje na Baliju, delate samo na računalniku nekaj ur na dan, drugače pa živite sebe. Medtem kmetje, smetarji, medicinske sestre, inženirji, električarji, šoferji kamionov, ki vozijo sestavine za smoothije in piloti, ki vozijo vse prebujene na lokacije, kjer namesto palčkov iz Sneguljčice, njihove apartmaje čistijo »3D« sobarice, »3D« receptorji in taksisti so nekakšni statisti v »5D« življenju »manifestiranja obilja« tistih, ki jih je life coaching podučil, da se duhovna rast meri z veličino brezskrbnih dni na morju.

Položaj je postal še bolj grotesken, ker je opaziti po valu nenehnih ponudb za »uresničitev sanj«, ki so očitno neuspešne, naval mentorjev za life coache, ki so ugotovili, da ne zaslužijo dovolj. Obstaja namreč poklic, ki se imenuje consciouss money coach, to nekdo, ki naj bi vas zavestno motiviral, da zaslužite milijone, ki jih sam_a nima ali pa si jih je pridobil_a s tem, da prodaja sanje o uspehu drugim.

Da ne bo pomote. Obstajajo tudi poslovno uspešni posamezniki in posameznice, ki so vodili tovarne, podjetja in razvili produkte. Ukvarjajo se še s čim, kar ni le prodajanje motivacije. Slednji so redki, imajo osupljiv seznam dosežkov ter obširno izobrazbo in realne delovne izkušnje. Jasno je, da prodajajo znanje in poznanstva. Kot rečeno, ti poslovni coachi so bolj strokovni mentorji, kot prodajalci poduhovljenih strategij. Odlično je, da obstajajo, ker pomenijo ločnico med balastom in uporabnostjo. Večina life coachev ima namreč zelo nedoločljivo napisan življenepis in razen duhovnih kvalitet, ki jih imajo na pretek ali astrološke konstalacije, ki kaže, da so izbrani od vesolja, ne kažejo svojih uradnih diplom, nagrad in izpiskov bančnega računa.

Povsem enako kot s programi, ki obljubljaljo uresničitev sanj in poslovnih vizij s coachingom, je z jogo, ki je na socialnih omrežjih postala katalog za kopalke, z izposojenimi citati iz Hafisa in napačnih prevodov Patandžalija. Dve stvari sta nabolj fascinantni v povezavi z jogo v digitalnem marketingu. Da se »vikendi z jogo« pogosto prodajajo skupaj z degustacijo vina in mesnin. Verjetno je razlika med učiteljskimi tečaji »za certifikate«, ki vsaj kar se tiče telesnega znanja, so preverljivi in večinoma dosledni in med tradicionalnimi jogijskimi šolami, ki ne vsekakor ne svetujejo degustacije alkohola po pranajami.

Vsesplošna razprodaja in erupcija novodobnih strategij je zanimiv digitalni družbeni eksperiment. Zgodovinsko ni nič novega. Le digitalnost nam omogoča spremljanje trendov zelo od blizu in možnost prepoznavanja trgovanja s človeškim upanjem.

Če zaslužite milijon, ne pomeni, da ste manifestirali bogastvo. Večina je imela kapital, iznajdljivost in prave zveze, nekateri še neusmiljeno ravnanje z ljudmi in naravo. kajti na nobeni, prav nobeni strani za “zavestno rast” z denarjem, ni omenjeno trpljenje živali, izkoriščanje v tovarnah, ropanje narave … Kakšen consciouss money coaching je potemtakem to?

Zdi se, da digitalni posel računa na neskončen potencial plačevanja tistih, ki ne bi dali Jezusu “like” na Facebooku, ker je imel le 12 sledilcev. Praktično je bil po današnjih merilih finančno nezavesten in še brez stilista. Če bi Jezus nabral 20.000 zlatih cekinov za kakšen life coaching, bi bil bogat in Poncij Pilat bi z njim naredil selfie. Vse digitalne poti vodijo v Rim, v areno, nekateri pa vendarle se raje ozrejo naokoli in bi poljubili noge svetnika, četudi bi bile prašne. Zaradi nečesa, kar se ne da kupiti.