Veganstvo kot del Agende

Pločevinka coca – cole je bila največji družinski okras v 80-ih letih prejšnjega stoletja v albanskih dnevnih sobah običajnih družin. Prazna pločevinka. Brez pijače. Razstavljena je bila na čipkastem prtičku kot objekt pravljične vrednosti nečesa, česar niso poznali.

Ravnokar prebiram izposojeno knjigo Svobodna, pisateljice Lee Ypi. Roman opisuje tranzicijsko obdobje v Albaniji. Državi, ki je iz birokratsko komunistične prešla v še bolj neusmiljeno fazo krvoločnega kapitalizma.

Danes je prazna pločevnika coca-cole tragični simbol zlaganega marketinga, opustošenja v naravi in na zdravju vseh, ki naivno verjemejo v to, da pitje te pijače »prinaša srečo«. Coca-cola je sinonim za agresivno propagando, ki ji je uspelo prodati zmes mehurčkov, sladkorja in kofeina za nepredstavljive vsote denarja. Uspeh pločevinke je manipulacija, ki jo je Hollywood očital komunizmu, da bi predstavil kapitalistično potrošnjo kot vrhunec demokracije. Še vedno je propaganda tista, ki na različne načine vodi čustva ljudi in ne tehten ter poglobljen razmislek.

Od Albanije do Agende

Splet prinaša nepredstavljivo količino informacij in s tem tudi možnost komunikacije med ljudmi. Hkrati tudi možnost nenehne propagande. Ker so številni ljudje na spletu začeli opozarjati na načrte korporacij, uničevanje okolja, na potrebo po drugačnem življenju, ki ni zgolj otopelo potrošništvo, se je denar propagande preusmeril na tudi na domnevne alternativne medije. Večina javnosti je naveličana sladkobnih reklam na televiziji, zato so korporacije prešle na financiranje na videz drznih »influencerjev«, ki snemajo vsak premik svojega življenja. Postali so sodobni pridigarji, ki kažejo vsebino svojih krožnikov, svoje spodnje perilo in svoje odnose.

Vsaj petina prebivalstva se zaveda, da kroji »trende« tisti, ki ima na računu milijarde. Kajti potem lahko naroči raziskavo, ki bodo potrdila naročeno, naj gre za farmacijo, politiko, prehrano ... Tipičen primer lažne prehranske propagande je bila popularizacija margarine iz visoko predelanih maščob. Zdaj različni »influencerji« kričijo (dobesedno): »Zlagali so se vam glede margarine, pojejte celega prašiča in cveteli boste v zdravju in sreči!«

Če mislite, da je ta izjava laž, se motite. Prazno pločevinko coca-cole je na oltarju zamenjalo »karnivorstvo« - prehranjevanje izključno z živalskim mesom in maščobo ter jajci in morda nekaj zelenjave in sadja.

Ker so korporacije hitro ugotovile, da ljudje posnemajo »influencerje« na družbenih omrežjih, ki z velikim zanosom razglašajo že očitno, kot je pohod umetne inteligence in razpad vrednot, uporabljajo tovrstni lažni »upor« za ustoličenje »karnivorstva« kot »opolnomočenje« ljudi. Na veliko kažejo svoje mišice in kilograme mesa, ki jih pojejo. Nikoli pa ti »influencerji« ne posnamejo krikov in krvi živali, ki v mukah umirajo. Pa tudi to je po njihovem vredno, saj shujšajo in dobijo mišice.

»Karnivorstvo«, »paleo« dieta in podobni trendi so izkrivljena influenserska predstava o »prvinskem prehranjevanju«. Prehranjevanje v naravi vedno daje prednost nabiralništvu pred lovom. Staroselska ljudstva niso iztrebljala živalskih vrst, niso se norčevala iz mesa, zavedali so se, da je vsak njihov korak odvisen od tega ali bodo preživeli naslednji dan.

Na drugi strani imamo visoko tehnološko Agendo 2030, ki naznanja ekološko zmernost, digitalizacijo, pravičnost in podnebno varnost. Vendar je do zdaj razočarala javnost s političnimi in gospodarskimi elitami, ki z zasebnimi letali v razkošnih hotelih ugotavljajo, da bi »ljudstvo« moralo jesti žuželke »za ohranitev narave«. Nagnusnost je očitna in provokativna. Odziv večine javnost na to je, da je »zrezek človekova pravica«.

Veganstvo je tako iz duhovno-etične usmeritve zlorabljeno za del Agende 2030, kot čipiranje, ki želi »ljudstvu« odvzeti zrezek in podtakniti ščurke in na vodi gojen brokoli. Kakor v primeru groteskne coca-cole na oltarju družinske dnevne sobe, je nerazumevanje prehrane plod politično čustvene manipulacije.

Romantizacija lovskih ljudstev

»Antropolog Richard Lee navaja, da ljudstvo !Kung tako imenovanih »Bušmanov« v Južni Afriki, dobi dve tretjini svojih kalorij iz rastlin. Niso izjema. Ko je primerjal oseminpetdeset (58) podobnih ljudstev z vsega sveta, je ugotovil, da jih polovica dobi večino svojih kalorij iz rastlinske hrane; nadaljnjih osemnajst pa se jih večinoma zanaša na ribolov. Le enajst – manj kot petina – se jih je zanašalo na lov kot glavni način preživetja, vsi razen enega pa so bili omejeni na najvišje ali najnižje zemljepisne širine.«

Številna ljudstva ne morejo preživeti brez lova ali ribolova. V takšnih okoljih tudi otroci kuhajo pri treh letih in se poročajo pri trinajstih, ker družina rabi dodatno osebo za lov. Kako je sploh možno primerjati njihov krožnik z našim?

Knud Rasmussen, antropolog je pred več kot sto leti obiskal ljudstvo Iglulik. Inuiti so preživeli le, ker so lovili tjulnje, karibuje, kite in druge živali. Toda njihovo razumevanje tega, kaj to pomeni, ne bi moglo biti bolj drugačno od našega. »Največja nevarnost življenja je v dejstvu, da je človeška hrana v celoti sestavljena iz duš,« je antropologu povedal Ivaluartjuk, pripadnik Inuitov. Aaron Gell je v članku Izpoved nekdanjega mesojedca opozoril na bistevno razliko med tem, kako industrijske družbe in ljudstva, ki živijo v naravi dojemajo ubijanje živali:

“Vsa bitja, ki jih moramo ubiti in pojesti, vsa tista, ki jih moramo udariti in uničiti, da si naredimo obleko, imajo duše, kot jih imamo mi, duše, ki ne propadejo in jih je zato treba pomiriti, da se nam ne maščujejo za odvzem njihovih trupel.”

Kakor trdijo »karnivorski« influencerji, naj bi veganska prehrana zmanjšala »moškost« in »uporništvo«. Niti pod točko razno, za razliko od dejanskih lovcev z lokom ali harpunami, ne razmišljajo o dušah živali, ki jih pojejo. Veganstvo naj bi tudi moške oropalo zmožnosti boja in samostojnosti. Kakor vse kaže, so človeške vojne nenehne. Odloča politična propaganda in ne grah ali zrezek.

Nikoli ne bomo zares vedeli, kako dolga je bila življenjska doba ljudstev, ki so bila odvisno izključno od lova. Članek v New York Timesu povzema ugotovitve, da so severno ameriški staroselci umirali pred petdesetim letom, medtem ko so bolje živela ljudstva v Braziliji z dostopom do najbolj raznovrstne hrane. Vendar so takšne ugotovitve na podlagi okostij lahko pomanjkljive. Podobno velja za staroselce v Avstraliji in na Novi Zelandiji, čeprav večina znanstvenih člankov trdi, da so živeli le nekaj desetletij pred kolonizacijo. Zato nekateri avtorji poudarjajo, da je potrebna ponovna preučitev podatkov. Ker zdravje nikjer, niti v Evropi ni bilo odvisno samo od prehrane, ampak tudi od družbenih dejavnikov. Samo spomnimo se delavskih naselij, rudnikov, tovarn … in še danes je povsem enako!

Veganstvo je daleč od popolnega in možno le, ko imamo dovolj raznovrstne hrane. Je privilegij in izbira, da zmanjšamo trpljenje, ko lahko. Etično gibanje veganstva so priredile in ugrabile različne politične in kapitalske skupine, ki jim je trpljenje živali postransko. Vprašljivi izrazi veganstva so tudi dogodki, kot je vlečenje mrtvega prašiča skozi Ljubljano ali tekmovanje v jedenju banan. Močna čustva, ki se sprožajo ob masovnem klanju in ujetništvu živali, so čustveni šok, ki je uporabljen za različne namene. Žal najmanj za reševanje živali. Ljudje zelo radi pišejo po spletu, kako radi imajo živali. Niti najmanj se jim ne ljubi financirati ali pomagati pri dejanski oskrbi rešenih živali. S tem imajo težave že tisti, ki skušajo namestiti mačke in pse, kaj šele, če gre za kravo ali kozo, katere vrednost se v sodobni družbi meri le v evrih. Čustvena otopelost, zanikanje realnosti in izgovori so podpora ubijanju, naj gre za živali ali ljudi. Odziv je podoben.

Šele konec 19. stotelja je klanje postalo industrija smrti, prej je bil to lokalen in družinski posel, navaja Boris Sax. Industrijske klavnice so spremenile vse. James Serpell je opisal psihološke mehanizme, ki se uporabljajo v industrijskem kmetijstvu in so podobni psihološkim mehanizmom nacistov, ki so delali v koncentracijskih taboriščih. “Brezbrižnost in krutost,” je zapisal Serpell, “sta očitno splošni sestavini intenzivne živinoreje, domnevno zato, ker kmetu pomagata, da se distancira od množičnega trpljenja in klanja, za katero je neposredno ali posredno odgovoren.”

“Heinrich Himmler, ki je ustanovil SS in nadziral nacistična taborišča smrti, je bil sprva rejec piščancev. Številne njegove ideje tako sistematično razmnoževanje kot ubijanje ljudi so bile samo razširitev mehaniziranega kmetijstva na ljudi”, piše Boris Sax v knjigi Živali v Tretjem Rajhu.

Dokler večina prebivalstva vidi živali kot nekoga brez duše in pravice do lastnega življenja, bo metanje v plastiko zavitih trupel v voziček razumljeno kot okusna skrb za zdravje.

Nič ni intelektualno bolj ponižujočega kot krožne debate, da imajo tudi rastline čustva in da soja kastrira prave moške. Pojejte ocvirke in spijte sedem litrov mleka, da boste pravi moški in ne ubijajte motovilca, razprave v tem slogu. Enako duhamorna razprava je Hitlerjevo vegetarijanstvo. Težko je, vsaj po današnjih merilih biti vegetarijanec, ki občasno uživa v šunki, kot je zapisal Rynn Berry v knjižici Hitler: Neither Vegetarian nor Animal Lover.

Realno gledano, nikoli ne bo popolne prehrane, popolnoma etične prehrane in enega recepta za vse. Lahko napišem, da je zdravnik Paul Saladino, ki se je oklical za Dr. Carnivore oziroma doktor mesojedec, avtor uspešnice The Carnivore Code, javno izjavil, da je šele po dolgotrajni ketozi (stanju v katerem je telo, ki uživa samo beljakovine), spoznal, da izkjučno mesojedstvo ni optimalno za večino ljudi. Vendar na drugi strani je na spletu poplava izpovedi tistih, ki trdijo, da jim je veganstvo uničilo zdravje. Tako se znajdeta veganstvo in mesojedstvo na skrajnosti prehranske tehtnice. Za večino ljudi drži »vsakega po malem«. Vendar ima to v svetu industrijske živinoreje in množičnega poboja pošastne in grozljive razsežnosti.

Tradicionalne medicine in uživanje mesa

Kitajska tradicionalna medicina priporoča uživanje mesa, vendar v določenem letnem času določeno vrsto mesa kot dodatek. Ajurveda - indijska tradicionalna medicina, kot znanstvena metoda ovrednoti energetsko delovanje različnih vrst mesa in jih ne prepoveduje ali zapoveduje, in ker je ajurveda povezana tudi z jogijsko filozofijo, poudari, da je pobijanje in uživanje mesa negativno za razvoj človekove duševnosti. Zato joga nedvomno zagovarja vegetarijansko prehrano oziroma danes vegansko prehrano, ker se je odnos do živali radikalno poslabšal. Podobno šaolin menihi, ki sledijo kitajski tradiciji, uporabljajo vegetarijansko prehrano kot del svoje duhovne discipline. Marsikje po svetu, kjer se šamani pripravljajo na obrede ali notranja potovanja, je veganska prehrana pomemben del psihofizičnih priprav (razen na skrajnem severu).

Veganstvo je del Agende

Torej, veganstvo lahko ožigosamo kot del Agende 2030, ki želi ljudi strpati v 15-minutna mesta in v stanovanja velika kot pograd, ki so seveda brez kuhinj. Le da bo izraz vegansko uporabljen za ščurke v prahu, kruh iz reciklirane plastike ali fermentirano kanalizacijo z dodatkom limete.

Veganstvo nima enotne definicije, izven konteksta duhovnosti ali celo v njej, lahko postane nadležna ideologija, ki jo javnost zavrača. Veganstvo kot joga zahteva predanost in čas. Je predvsem zaveza, da ne ubijamo in izkoriščamo živali, če lahko tako preživimo, kar ni samoumevno. Predvsem je veganstvo spoznanje, da ima človeška okrutnost do živali neznosno težo. Kdor jo lahko nosi, naj jo.

Veganstvo je v sekundi lahko diskreditirano, in to upravičeno, kot Nobelova nagrada za mir, če potem njen prejemnik napove vojno ali slavnostni nazivi za dobrodelnost, ki v ozadju skrivajo dobičkonosno naložbo. V tem smislu je veganstvo lahko le naša notranja pot, ki se kaže tudi v naših prehranjevalnih navadah.

Laptop, natančneje digitalizacija, je osrednji del Agende 2030, kar ne pomeni, da je laptop izključno orodje globalnega zasužnjevanja, lahko je tudi pot ozaveščanja.

Zame ni lepšega kot sedeti v restavraciji, kjer ni mrtvih trupel. Za vas, ne vem.

Osebna izbira je temelj človekove svobode. Živali za rešetkami je nimajo.