MEDITACIJA – ODGOVOR TIŠINE NA TISOČ VPRAŠANJ

“Včasih je meditacija veljala za nekaj mističnega, nekaj, kar ni za vsakogar. Danes številni ljudje redno meditirajo in o učinkih meditacije je veliko znanega. Objavljenih je več kot 3000 znanstvenih raziskav o meditaciji. Rezultati v veliki meri potrjujejo pozitivne učinke meditacije na zdravje, izboljšanje kakovosti v medosebnih odnosih in večjo vključenost v socialno okolje,” je povedal prof. dr. Dejan Dinevski, predsednik Društva Joge v vsakdanjem življenju Maribor, dolgoletni učitelj joge in meditacije in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

Meditacijo uporabljajo tako vrhunski športniki, starši, poslovneži kot starostniki. Tudi v zahodnih državah jo uvajajo v šolske programe, za izboljšanje učnega uspeha in zmanjševanje stresa. Kaj pravzaprav pomeni meditirati? Prva stopnja je, da z umiritvijo najdemo stik s sabo. Nekaterim ustrezajo ob tem zvoki narave, drugim popolna tišina. V sodobnem svetu je meditacijo zopet uveljavila vadba joge. Ljudje so nad meditacijo navdušeni, ker pomeni točko, s katere se lahko varno zazremo v preplet čustev in misli. Zato jo z vse večjim zanimanjem preučuje tudi znanost. Raziskovalci z Univerze Harvard so leta 2011 v Splošni bolnišnici Massachusetts izmerili vidne spremembe v možganih, v predelih, ki se nanašajo na spomin, zavedanje sebe, sočutje in stres pri osebah, ki so izvajale meditacijo osem tednov.

Je meditacija podobno kot vera?

Čeprav meditacijo poznajo različne duhovne tradicije od krščanstva, budizma, zena do hinduizma, za uporabo meditacije ni treba biti veren. Ena izmed jogijskih manter, ki se uporablja pri meditaciji je so ham, kar pomeni jaz sem. Torej, meditacija nas najprej vodi v stik s sabo. Prav zato je meditacija zelo priljubljena tudi med tistimi, ki ne želijo slediti nobenemu izmed verstev. Za tiste, ki so verni pa pomeni poglabljanje njihove poti: “Takšna izkušnja ima širšo duhovno dimenzijo, ki celostno obogati naše življenje in nam pomaga odkriti kdo pravzaprav smo,” pojasnjuje dr. Dinevski.

Lahko začnemo meditirati sami?

Vsak lahko meditira sam, dvajset let vsak dan, ali petdeset ali sto, odvisno od starosti. Vendar je z meditacijo podobno kot z vožnjo avtomobila, nekdo, ki jo pozna, nas lahko nauči njene varne in učinkovite uporabe. Dr. Dinevski svetuje: “Pri meditaciji najprej opazujemo samega sebe: telo, dihanje, nato tok energije. Česar se ni možno naučiti iz knjig. Pomembno je, da te korake vodi izkušen učitelj, ki ima dolgoletne in poglobljene meditativne izkušnje. Zavest je namreč abstrakten pojem, vsak človek jo doživlja na popolnoma svoj način.” Pri vadbi Joge v vsakdanjem življenju, ki je izvorna indijska šola joge, z najdaljšo tradicijo in največ vadečimi v Sloveniji, učijo tudi meditacijo samoanalize. Mojster joge Vishwaguru Paramhans Maheshwarananda in avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju, jo je zasnoval izjemno celostno. Vsakemu omogoča, da počasi in postopno opazuje sebe ter spoznava različne načine meditiranja. Kar šteje pri meditaciji, so zanesljivi koraki, ki vodijo do postopnih rezultatov, a do vse trajnejšega notranjega zadovoljstva in miru.

Ali za meditacijo potrebujemo veliko časa?

Bistveno pri meditaciji je, da počasi postaja del našega načina življenja. Podobno kot si umijemo zobe, počešemo lase in pospravimo stanovanje, je meditacija trenutek za našo notranjo harmonijo. “Idealno bi bilo, če bi vsak dan začeli s telesnimi in dihalnimi vajami ter petnajst minutno meditacijo. Zelo nam bo koristilo, če z meditacijo tudi zaključimo dan, se umirimo in poglobimo stik s seboj,” meni dr. Dinevski. »Ne smemo pa biti preveč zahtevni do sebe in si povzročati dodatnega stresa, ker moramo meditirati ali pa slabe vesti, ker ne utegnemo,« dodaja. Vsekakor pa meditacija ne zahteva več časa kot lakiranje nohtov ali menjavanje programov na televiziji.

Kdo naj bo pri meditaciji previden?

“Meditacija se odsvetuje pri psihičnih težavah ali težjih depresijah. Takrat je bolje iti v naravo in biti bolj aktiven. Je pa meditacija zelo uporabna v psihoterapiji. Psihologi so ugotovili, da bistveno pripomore k prestrukturiranju osebnosti, kar je cilj psihoterapije,” je poudaril dr. Dejan Dinevski.

Je za meditacijo potrebna gibčnost?

Številni učitelji joge so meditacijo opisovali kot potovanje vase, kjer ni treba niti iz svoje sobe. Meditacija je možna v zelo različnih sedečih položajih, pri tem si lahko pomagamo z blazinami ali odejami. Pomembno je, da nas na začetku meditacije ne motijo prevelik mraz, vročina ali bolečine. Gibčnost in izvajanje jogijskih položajev nimata bistvenega vpliva na to, da lahko meditiramo. Prav tako ni nikoli prezgodaj ali prepozno, da se naučimo meditirati. “Za otroke in mladino mora biti meditacija drugačna, povezana z aktivnostjo in z uporabo njihove bogate domišljije, saj ne zmorejo enake introspekcije kot odrasli,” dodaja izkušeni inštruktor joge in meditacije dr. Dinevski. Ob tem ne smemo pozabiti na aktivno meditacijo, kot je delo na vrtu, različna ročna dela, ples ali sprehod, kot naš prvi stik z notranjim mirom, ki ga lahko spoznavamo celo življenje.