Čarovnica, ki si je strgala najlonke

»Ženske, ki se niso mogle upirati, so postale čarovnice, to je bil njihov upor.«

Irene Silverblatt, Moon, Sun and Witches (New Jersey: Princeton University Press, 1987), 32.

Čarovništvo je s Harryjem Potterjem, Gospodarjem prstanov in hollywoodskimi serijami kot so Craft, Bewitched, Sabrina the Teenaged Witch, postalo nadvse popularno. Na socialnih omrežjih so delavnice prerokovanj in ustvarjanje »čarovniških« napojev postale marketinške poteze. Napisanih je veliko knjig na temo oživljanja čarovniških obredov in znanj. Večinoma gre za površno znanje o rastlinah, letnih časih in o osnovah astrologije. Če gre verjeti oceni ameriške revije Newsweek, je v ZDA milijon in pol »čarovnic in čarovnikov«, bolj ustrezno poimenovanih neopoganskih pripadnikov »wicca«.

Okolje se digitalizira, QR in črtne kode na eni in na drugi strani hlastanje po čarobnem in magičnem, ki izginja ob plastificirani zelenjavi, neprespektivni prihodnosti in političnemu brezupu.

Čira čara in svet bo lep?

Čarovništvo in magija sta od nekdaj privlačila človeka, ki so slutili svet duše ali energij. Večino ljudi žal zanimata predvsem moč in nadvlada nad drugimi ali okolico, zato so uporabljali različna znanja. »Dvorni zastrupljevalec«, »alkimist«, »astrolog« so nazivi, ki so bili uveljavljeni tudi v Evropi, kjer so se na veliko grebli, kdo bo zasegel prestol in pri tem niso izbirali prefinjenih metod.

Zaradi vpliva Vatikana in drugih centrov politične moči so pod okrilje čarovništva za določeno obdobje sodile tudi želiščarke, babice in ljudski zdravilci. Del zgodovinarjev zavrača povezavo babištva s čarovništvom, ker so bile za pomoč porodnicam izbrane ženske, ki so jih spoštovali in ne domnevne čarovnice.

Do leta 1700 se pregon čarovništva ustavi. Od leta 1550 do 1700 naj bi na račun čarovništva usmrtili 40.000 žensk. Ubijanje žensk utegne biti izrazito politične narave, menijo nekateri raziskovalci. Poboju žensk naj bi potrovala predvsem »konkurenca« med katoliki in protestanti. Dejstva to potrjujejo.

V Nemčiji, domovini protestantizma, je bilo 40 % vseh sodnih pregonov čarovništva v Evropi. Škotska, kjer so tekmovale različne vrste protestantizma, je bila druga najvišja stopnja lova na čarovnice. Katoliško zagrizene Španija, Portugalska, Irska in Italija so imele 6 % vseh čarovniških grmad. Ženske so bile torej strahotno mučene zaradi verske »delitve trga«.

Na spletni strani Univerze Brandeis preberemo: »Ko je vladal Donald Trump, so javno nekatere čarovnice v ZDA nanj poslale urok. V zameno so nekateri evangeličani, ki so podpirali Trumpa, duhovno poskušali ustaviti čarovnice.«

Boleče očitno je, da so vsi ti poizkusi neuspešni – tako eni kot drugi. Trump je še vedno bogati in število brezdomcev v ZDA se povečuje.

Antropologinje, ki raziskujejo čarovništvo v Južni Ameriki kot obliko odpora proti brutalnemu izbrisu domorodnih kultur, predano opisujejo redke oblike ohranjenih znanj. V državah, kjer so celotne generacije izginile in kje je domača politika še vedno v »španskem škornju« mučenja prebivalstva za interese korporacij in rodbin osvajalcev. Tam ni bilo preganjanje čarovništva aktualno. Inkvizicija verjetno opita od naravnih bogastev Mehike, je uradno izjavila, da se ne bo ukvarjala s čarovništvom »nižjih družbenih plasti«. Naj čarajo, samo, da mi vladamo!

Prebrala sem vabilo na delavnico za ženske, ki naj ne bi bila romantično ženstvena ali feministično radikalna. Sklicuje se na domorodska – čarovniška znanja iz Južne Amerike. Del delavnice je tudi simbolna uporaba strganih najlonk in rdeče volne, kot simbola ranljivosti in lastne kože. Pomislila sem: čarovnice, ki so si strgale najlonke. Strgane najlonke so prispodoba golote in družbene negotovosti. Trenutno lažje investiramo 5oo evrov v sestrstvo in izražanje tisočletnih ran svoje psihe, kot se združimo za dostojne pokojnine in dostopne kakovostne javne zdravstvene storitve za vse. Ženske smo odčarane od smisla družbene realnosti. Osebne rane so tako pekoče, da so vse metle postavljenje v kot, razen tiste, ki služijo roki, ki še naprej pometa z ženskami na vseh ravneh.

Čarovništvo deluje kot pehanje za energetsko močjo ali za statusom z znanjem o ezoteriki, kar je bedna uteha v nepravični družbi. Ženske si želimo si biti začarane v tisto moč, da bomo dejansko pri belem dnevu sposobne reči: ne. Ne zgolj s čarobno palico in v zavetju svojega klobuka.

»Čarovnica ni dolžna nikomur ničesar. To je tisto, zaradi česar je nevarna. In prav to jo dela božansko,« tako piše revija Time v članku Pam Grossman, z naslovom »Čarovnice so dejstvo, sem ena izmed njih«.

Kruta resnica je, da smo vsi dolžni vsem. Kar ni nevarno, to je lepota in strahota tega, da smo ljudje.

Ženske pokažimo svoj pravi obraz, ki je čarovniški in angelski, predvsem pa človeški.

Videti sebe v lepoti, kaj bi to lahko bilo?