»Generacija prestrašenih«
Dr. Jonathan Haidt je avtor knjige »Generacija prestrašenih«, ki pojasnjuje, zakaj prevsem najstnice tako trpijo v zadnjih desetih letih. V bruhajoči poplavi objav na omrežjih kot so Tik Tok, Snap Chat in Instagram, je težko ohraniti prisebnost možganom, ki se šele razvijajo. Pogled na spletno stran knjige, to zelo nazorno pokaže TUKAJ.
»Raven depresije, anksioznosti, samopoškodb in samomorov se je močno povečala. Več kot podvojila se je po številnih merilih.« Dr. Jonathan Haidt je socialni psiholog na Stern School of Business v New Yorku, avtor knjig The Happiness Hypothesis in The Coddling of the American Mind. V svoji zadnji knjigi The Anxious Generation, ki je že New York Times uspešnica, pojasnjuje skrajno stisko 30 % ameriških najstnic. Ugotavlja, da se je med leti 2010 - 2015 odraščanje iz realnega preselilo v virtualni svet, kjer vsakdo javno, vsem na očeh, lahko daje grobe opazke o tebi, se ti posmehuje, te napada, žali. Kakor pojasnjuje dr. Haidt številni odrasli psihološko, ne prenesejo takšnih javnih opazk in napadov ter zapadejo v depresijo in stanje obupa. V obdobju najstništva, ko se šele vzpostavljajo povezave v možganih, pa ima javno poniževanje pogosto rušilni učinek. Dr. Haidt meni, da obstaja tudi direktna povezava med hujšimi žalitvami na spletu in najstniškimi samomori.
Še bolj zaskrbljujoče je, da se je v desetletju do leta 2020 število obiskov na urgenci zaradi samopoškodovanja povečalo za 188 % med najstnicami v ZDA in za 48 % med fanti. Povečala se je tudi stopnja samomorilnosti mlajših mladostnikov, in sicer za 167 % med deklicami in 91 % med fanti. Podoben trend so opazili v Veliki Britaniji in številnih drugih zahodnih državah. (Guardian, 2024)
Če smo prej vedeli, da modne revije in plakati »lahko« vplivajo na samopodobo mladostnic, je zdaj z Instagramom, nenehnimi selfiji, Snap chatom in Tik Tokom pritisk na najstnice dobesedno milijonkrat večji.
Dr. Haidt poziva starše naj ne dovolijo do 16 leta nobenih socialnih omrežij. Opozarja, da, medtem ko starše skrbi, da bi se otrokom kaj hudega zgodilo na ulici, na najstnike v resnici trenutno prežijo največje nevarnosti na spletu. Kajti do njih lahko preko socialnih omrežij dostopajo popolni neznanci, tudi, ko so otroci v svoji sobi s svojim telefonom. Zato avtor knjige meni, da je treba iztrgati najstnike vplivom socialnih omrežij v fazi, ko so najranljivejši. Navaja tudi konkretne posledice, ki jih imajo socialna omrežja na kakovost življenja najstnikov:
1. Zmanjšana kakovost spanja.
2. Zmanjšanje druženja v živo.
3. Kognitivna fragmentacija.
4. Zasvojenost s telefonom.
V številnih intervjujih odgovarja tudi na vprašanje, zakaj starši najstnikom kupujejo telefone in dovolijo socialna omrežja?
»Mami, oči, vsi drugi imajo telefone!«
Kaj je to drugega kot mafijsko izsiljevanje mobilne industrije preko vrstniškega tekmovanja? Starši v strahu, da ne bi bil najstnik »prikrajšan« ali »izločen« iz družbe vrstnikov v resnici, izpostavijo najstnike veliko slabši koncentraciji in paradoksalno prav izolaciji od vrstnikov, ki se ne pogovarjajo več drug z drugim, ampak le s pomočjo socialnih omrežij. Meni, da so starši tisti, ki lahko zajezijo škodljivo tekmovanje s telefoni in selfiji z odločnim: »NE!«
Kot opozarja dr. Haidt nobena najstnik v resnici, nima potreb ali želja, da neznanci komentirajo njegovo ali njeno fotografijo, jih prosijo za »prijateljstva« ali da imajo tisti, ki se vedejo nasilno do njih v šoli ali drugje, dostop do njih kdarkoli. Ostaja ključno vprašanje, kako glede tega ukrepamo odrasli?
Kot piše članek v Guardianu družbeni mediji spodbujajo nenehno primerjavo in so lahko neprizanesljivi in kruti. Katera je lepša? Boljša? Kdo je bolj srečen? Kdo bolj prepričljiv?
Katera odrasla oseba srednjih let ne čuti olajšanja, ker je odraščala pred pametnimi telefoni? Mladost je dovolj težka brez grožnje spletnega ponižanja, in nenehnega ocenjevanja, kdo ima več všečkov?
Seveda so spletni mediji in socialna omrežja lahko zelo koristna in uporabna orodja, vendar s skrajno inteligentnim pristopom, brez čustvenih viharjev najstništva.